forkredit.com | www.sadowod.com | - | finntalk.com

Benjamin Žnidaršič - slikar, pesnik in pisatelj

44. SAMOSTOJNA RAZSTAVA

44. SAMOSTOJNA RAZSTAVA BENJAMINA ŽNIDARŠIČA V ZAGREBU

V torek, 4. junija 2019 je v Galeriji Ravnice v Zagrebu Benjamin Žnidaršič odprl svojo 44. samostojno razstavo. To je njegova druga samostojna razstava v okviru njegove 60. letnice. Na razstavi predstavlja 23 slik iz zadnjega obdobja narejenih v akrilu. Predstavljajo naravo okoli Cerkniškega jezera narejene z lopatico v impresionistični maniri. Na prireditvi so pred kulturnim programom spregovorila, mag. Bernard Šrajner iz slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem in predstavnica župana mesta Zagreb, Marinka Bakula-Anđelić. Tanja Horvat, predsednica Zveze kulturnih društev HŽ in Društva slikarjev Plavo svjetlo Zagreb, ki je vodila porogram, je bila tudi pobudnik in organizator razstave. Tanja Horvat je povzela besede likovne kritike umetnostne zgodovinarke Polone Škodič in pozdravila prisotne. Ravnateljico Doma starejših, mr.sc. Jasminko Dlesk-Božić, pod okriljem katere galerija deluje, Predsednico Zveze para in tetraplegikov Hrvaške Mando Knežević, Milico Gregurić Prugovečki iz Društva tjelesnih invalida Hrvatske, Marijo Banjad iz društva Cro-Ilco-Stoma, predsednika Spinalnih ozljeda Zagreb, Janka Ehrlich-Zdvořák, predsednik Zajednice folklornih amaterizma Grada Zagreb Drago Topolovec, upravitelja Braniteljske socialno delovne zadruge Breza, Ivana Magića in predstavnice hrvaške založbe USUN slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, Andrejo Prelesnik.

Umetnostna zgodovinarka Polona Škodič je o avtorju zapisala:

Doslej je Benjamin Žnidaršič - slikar, ki slika z usti, ustvaril obsežen opus likovnih stvaritev. Že od samih začetkov goji usmerjenost v klasične tematike kot so krajina, tihožitje in človeška figura. Njegovo pripoved je kot prvo pomenljivo zaznamovala slikovita Notranjska z razgibano pokrajino in bogato naravno in kulturno dediščino. Narava mu je bila vselej izziv ravno zaradi barvnih preobražanj, vremenskih sprememb in svetlobnih učinkov, predvsem v upodobitvah najrazličnejših vodá in nasploh jezera. Izbrusil se je v odličnega, prepoznavnega in samosvojega krajinarja. Z neštetimi barvnimi odtenki, prelivanji in odločnimi potezami se predaja spreminjanju pokrajine. Na platnih ustvarja neko posebno impresivno utripajočo atmosfero. Na razstavi nam tokrat predstavlja dela manjših formatov iz zadnjega ustvarjalnega obdobja v akrilni in oljni tehniki. Iz platen izžarevata notranji temperament in energija v nenehnem prepletanju snovne in poetične barvitosti. Površina slik pulzira v močnih in odločnih potezah. Krajinski izseki so poudarjenimi z dinamičnimi svetlobnimi površinami in mehko - ostrimi barvnimi plastenji. Zreducirani so na bistvo, kar odraža težnjo po poenostavljanju, ki avtorja privede do značilnega, njemu lastnega sloga. Kompozicije nastajajo sproti, brez predhodnih skic ali risb. Z bogato in živahno tonsko lestvico pretežno modrih, zelenih in rumenih tonov, s poudarkom na zračnosti in prostornosti, pokrajine živijo v polni plastičnosti. Poteze so lahko mehkejše ali pa močno izrazite, široke in hitre, mestoma površinske ali bolj skrite pod težo pastoznih nanosov. Kmalu namreč opazimo, da je v nanašanju mnogoštevilnih fragmentov prisotna tudi velika tenkočutnost, občutek za ritem barv in kompozicijsko skladje. Slikarsko površino v tem ciklusu avtor namreč izgrajuje samo »z uporabo lopatice«, ki omogoča igro presevanja zgoščenih barvnih struktur. Z učinkovitim stopnjevanjem dosega samodejno prehajanje ostrine v mehkobo, liričnosti v dramatičnost, impresije v ekspresijo in slednjič v abstrakcijo. V neomejeni slikarski svobodi tako nastajajo vse bolj abstrahirani odsevi sveta. Odstirajo se pogledi na deželo umetnikovih stoterih prepesnjenih podob z motivi njegove rodne Loške doline, Cerkniškega jezera, polj, potokov in rek, kolovozov med njivami, travnikov in javorniških podolij, tu in tam pa še srečamo kakšnega domačina pri kmečkih opravilih. Benjamina Žnidaršiča prepoznavamo kot subtilnega slikarja vse bolj izmojstrenih slikarskih del, v katerih ustvarja bogat izpovedni prostor. Njegova platna kot prepesnjene ekspresije živijo svoje življenje. Imajo svojo melodijo in zven, svoj notranji utrip in vedrino, imajo svoje bogate barve in zgodbe, takšne kot jih je znal ujeti v svojem značilnem slogu. Nagovarja nas s sodobno likovno govorico in z velikim spoštovanjem do tradicije krajinarstva naklonjeno nadaljuje pot in tako dopolnjuje podobo umetnosti današnjega časa. Njegove slike so iskrene barvite pripovedi včerajšnjega in današnjega dne, so spomini in nostalgija, so trenutki in stoletja, ki jih oživlja v svojih pokrajinah kot dragoceno dediščino. Ostali bodo trajni likovni zapisi o lepoti življenjskega kroga, o naravi in njenih odsevanjih, o poteh in upanju, o domači zemlji in njenih ljudeh, o spoznanjih in človeku, ki verjame v jutrišnji dan. Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka  

6. EX TEMPORE DEŽELA OSTRNIC

1. junija 2019 smo ustvarjali na Babni Polici. Tema VI. likovnega ex-tempora DEŽELA OSTRNIC je bila"Korenine se trgajo". Korenine se trgajo je naslov romana domačega literata Matevža Haceta. Rojen je bil v Podcerkvi leta 1910. Pisal je povesti, črtice, spomine in dokumentarne pripovedi, v katerih opisuje življenje preprostega notranjskega človeka v času pred, med in po II. svetovni vojni. Bil je tudi prvi predsednik Gasilske zveze Slovenije. Letos mineva 40 let od njegove smrti.

Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi akad. slik. Lojzeta Perka, ki je bil leta 1909 rojen v Starem trgu pri Ložu - letos obeležujemo 110-letnica njegovega rojstva. Pri organizaciji so bili Javnemu zavodu Snežnik v pomoč vaščani Babne Police. V veselje nam je, da je bila z nami tudi tokrat akad. slik. Karmen Bajec, mag. um., ki je spremljala delo udeležencev in je bila na voljo tudi za morebitno mentoriranje. Sodelovala sta tudi Željko Vertelj in Benjamin Žnidaršič, slikarja z usti. Letos so prvič sodelovali tudi fotografi. Domačini so nas okrog 9.30 popeljali po Babi Polici in njeni bližnji okolici ter nam predstavili kraj ter njihov način življenja. Srečanje ni bilo tekmovalnega značaja. Vsak udeleženec je prejel priznanje za sodelovanje.

Ustvarjena likovna dela bodo predstavljena v okviru etnološko-turistične prireditve Ob košnji, ki bo na Babni Polici potekala v nedeljo, 16. junija 2019, ter razstavljena v Galeriji Štala (Zavod ARS VIVA, Podcerkev 24) od 28. junija 2019 dalje. V kolikor bo oddanih več del, kot jih je mogoče razstaviti, bo organizator naredil izbor. Slikarska in kiparska dela ostanejo last avtorjev, medtem ko so razstavljene fotografije last organizatorja. Ex-tempore DEŽELA OSTRNIC poteka v okviru poletnih prireditev v občini Loška dolina, strnjenih pod imenom V deželi ostrnic 2019. Foto: Mario Žnidaršič

NOVA RAZSTAVA V GALERIJI ŠTALA

NOVA RAZSTAVA VALERIJE GAČNIK IN SILVANE LAUTAR V GALERIJI ŠTALA, "SVET NARAVE"

V galeriji Štala so 30. maja 2019 odprli razstavo dveh slikark, ki ustvarjata na temo narave. Valerija Gačnik in Silvana Lautar vsaka na svoj način doživljata naravo in jo upodabljata na platno. Nova razstava predstavlja njuna dela iz zadnjega obdobja. V kulturnem programu je nastopilo del glasbena skupina Reciklisti, Lara Zorn, ter kitarista in basista Simon in Miran Baraga. O razstavi je spregovoril akademski slikar Veljko Toman, o skupini slikark in slikarjev PA-LETA, katere del slikarke sta, pa Janez Dragolič.

Sta članici društva Pa-leta in društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica. Večina razstavljenih del slikark izvira iz zadnjega obdobja, ko sta svoje znanje pilili pod mentorstvom akad. slik. Veljka Tomana. Skozi svoje slikarsko “odraščanje” sta avtorici vodili razni mentorji: Stanislava Sluga Pudobska, akad. slik., mag.um. Karmen Bajec, akad. slik. Špela Brenčič, akad. slik., slikar, oblikovalec, kostumograf David Matej Goljat , slikar Petar Lazarević, Božidar Strman – Mišo, akad. slik., Tomaž Perko, akad. slik.  Srečanja oz. soustvarjanje s prijatelji - slikarji iz društva Pa-lete je postal njun stil življenja. Valerija Gačnik (Zabukovec) je bila rojena 19.3.1948 v Ljubljani.  Po končani šoli za tehničnega risarja se je leta 1964 zaposlila v Kovinoplastiki Lož, kjer je ostala do upokojitve leta 1996. Od leta 2010 je članica Kulturno umetniškega društva "Pa-leta" iz Cerknice in od leta 2018 članica Društva notranjskih kulturnikov "Krpan" Cerknica. Slikat je Valerija Gačnik začela čisto slučajno.  Leta 2009 se je prijavila na tečaj slikarstva in to je bilo to. Danes ta način življenja ne bi zamenjala za nič na svetu. Silvana Lautar (Mesić) je  bila rojena 28.  12.  1961 v Tršćah na Hrvaškem. Osnovno šolo je zaključila  v Tršćah, srednjo ekonomsko na Reki in študij ekonomije v Ljubljani. Od leta 1980 je zaposlena v Kovinoplastiki Lož d.d. Je ljubiteljica  narave, ki ji nesebično vrača ljubezen, odkrivajoč njeno čisto, popolno lepoto. Od leta 2003 je članica Društva notranjskih kulturnikov »Krpan« Cerknica in od 2006 članica Kulturno umetniškega društva »Pa – leta« iz Cerknice.

RAZSTAVA ZA ZLATO PALETO V PODCERKVI

VELIK USPEH ZAVODA ARS VIVA NA IZBORU ZA ZLATO PALETO 2019 - FOTOGRAFIJA IN KIPARSTVO

V petek, 24. maja 2019 ob 18.uri sta podpredsednica ZLDS - Zveze likovnih društev Slovenije Srna Mandič in predstavnica žirije umetnostna zgodovinarka Polona Škodič podelili priznanja in certifikate za tematsko razstavo Zlata paleta 2019 - fotografija in kiparstvo. V kulturnem programu je nastopil Janez Premrl in ženski pevski zbor Krsnice. O pomembnosti  razstave za slovenski in notranjski prostor je govoril župan Občine Loška dolina Janez Komidar. Gostitelja razstave je predstavil Benjamin Žnidaršič.  Podeljenih je bilo 9 certifikatov za fotografijo in 9 certifikatov za kiparstvo. Člani Zavoda Ars Viva so odnesli v kategoriji fotografije 4 certifikate. Dobili so jih: Bojana Benčina, Bojan Rupnik, Milan Predovič in Željko Pleše. V kategoriji kiparstva pa 2 certifikata Milan Predovič in Andrej Levstek. Pohvale oz. na razstavo so se uvrstili  še: Borut Kraševec, Nives Pišek, Paolo Tance, Lidija Vardijan in Mirjana Južnič Lilić.  V soboto, 12. maja 2019 je bil v Zavodu Ars Viva izbor fotografije in kiparstva 2019  za Zlato paleto. Organizacija Zlate palete poteka v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije. Komisijo so sestavljali: Polona Škodič, predsednica, Karmen Bajec in Vlado Bucalo. Komisija je za razstavo izbrala 44 fotografij in 30 kipov. Razstavo je bila na ogled od 12. maja do 24. maja 2019, ko smo s kulturnim dogodkom razstavo zaključili.

DOBRODELNA LIKOVNA KOLONIJA

V ETNO VASI NOVO ČIČE DOBRODELNA LIKOVNA KOLONIJA

Cro-Ilco Zagreb je neprofitno združenje invalidov, ki združuje osebe, ki so oboleli zaradi raka prebavnega in urinarnega trakta. Deluje na območju Zagrebške županije. Društvo plavo svjetlo slikarjev iz Zagreba je skupaj z nekaterimi slikarji gosti pripravilo dobrodelno likovno kolonijo v sredo, 22. maja 2019 in namenilo narejena likovna dela društvu Cro-Ilco. Prisotnost in dela slikarjev v likovni koloniji bodo prispevala k uresničevanju bolj človeške in ustvarjalne dimenzije sodelovanja naših društev. K tej humanitarni noti smo prispevali tudi slikarji Zavoda Ars Viva. Željko Vertelj in Benjamin Žnidaršič sta v fond prispevala svoja likovna dela.