forkredit.com | www.sadowod.com | - | finntalk.com

Benjamin Žnidaršič - slikar, pesnik in pisatelj

Ustvarjalne delavnice na Velikem Obrhu

Spoštovani, cenjeni in dragi! Božične pesmi pojejo, mi pa sanjamo o belem božiču kakršnega smo poznali včasih. Vesel in razposajen smeh naj bi žarel na licih otrok in velike radožive otroške oči naj bi iskale svoj pisani paket pod čudovitim božičnim drevescem. Praznično vzdušje čara nasmehe na obraze vseh, polni smo pričakovanj, upanja, vere, polni vznemirjenja, katerega se največkrat niti ne zavedamo. Nalezljiva čarobnost ima namreč moč, da vpliva na čustva, počutje, spomine in veselje nad življenjem. Življenje je ogromna dolina veselja, čeprav imamo kdaj pa kdaj občutek, da veselje ves čas tiči drugje kot tam, kjer ga iščemo. Dopustimo, da božično sporočilo ogreje, gane in ozdravi neštete rane, ki jih nosimo v sebi. Tako se bo v nas začelo rojevati nekaj novega, lepšega in pristnejšega.

V novem letu 2020 Vam želimo veliko luči v vaša življenja, da boste lažje našli vse tisto, kar vas naredi srečne, zadovoljne, vesele, predvsem pa prinese novo upanje in mir v vaša srca!

ZAVOD ARS VIVA Youth hostel Ars Viva

Razstava "Dežela ostrnic"

Podcerkev 28.junij 2019. V galeriji ARS VIVA se je do konec julija odprla razstava nastalih likovnih del na VI. Ex- temporu z naslovom "DEŽELA OSTRNIC". Na ex temporu je 27 ustvarjalcev v različnih tehnikah naredilo več kot 30 del.

Ex tempore in razstavljena dela je na odprtju razstave, ki je bilo 28. junija, predstavila mag. umetnosti in likovna kritičarka Karmen Bajec. Sodelujočim likovnim ustvarjalcem je predstavnica zavoda Snežnik Romana Nared podelila priznanja za sodelovanje že ob slikarskem dogodku. V kratkem kulturnem dogodku so na otvoritvi sodelovali dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole. Razstavo je odprl župan občine Loška dolina Janez Komidar. AVTORJI razstavljenih del: Franc Berce, Miran Čeperkovič, DagMar, Janez Dragolič, Danaja Kopač, Edith Kopač, Rebeka Kopač, Borut Kraševec, akad. slik. Jurij Kraucon, Milena Jureš, Ilena Lenassi, Dušan Mihelčič, Janez Ovsec, Daca Petrič, Romana Pirman, Nataša Prestor, Martina Starc, Franc Šajn, Edvard Šega, Nejka Štebih, akad. slik. Stanislava Sluga Pudobska, Alenka Ana Stante, Ludvik Šraj, Magdalena Tomaževič Savnik, Željko Vertelj, Benjamin Žnidaršič, Mario Žnidaršič.

Likovna delavnica Ajdovščina

Organizator srečanja Društvo Norma 7 iz Brij je pripravilo literarno slikarsko srečanje s posebnim namenom. Slikarjem je organizator dal nalogo, da ustvarjajo na temo pesmi Benjamina Žnidaršiča ob njegovi 60. letnici.

Menor Rasso Causevig je pripravili izziv za vse mlade, ki jih zanima svet likovnega izražanja.  Slikarstvo smo preučevali z vsemi čuti, raziskovali svetlobo, odtenke barv, materiale in oblike. Skupaj smo risali, gradili in sestavljali, da bomo lažje razumeli okolje, v katerem živimo. Spoznavali smo pomen stavbne dediščine in dialog slikarstva z naravo. Ustvarjali smo z različnimi materiali in pripomočki, razvijali način razmišljanja, domišljijo in samostojnost, hkrati pa se učili skupinskega dela, saj je tema povezovala ustvarjalce. Izhodišče za naše ustvarjanje je bil citat Benjamina Žnidaršiča "Jaz sem ta biser našel kar v sebi". Likovna delavnica bo predstavljena na izviru Veliki Obrh 12. 6.2019.

Razstava Klasično slikarstvo ZP 2019

IZBOR ZA ZLATO PALETO IZ KLASIČNEGA SLIKARSTVA V OPLOTNICI JE PRINESEL KAR DEVET PRIZNANJ ZA ZAVOD ARS VIVA

Iz niza tematskih razstav Zveze likovnih društev Slovenije v projektu Zlata paleta je bila po izboru strokovne komisije dne, 1. 6. 2019, postavljena razstava klasičnega slikarstva. Na Dvorcu Oplotnica je Strokovna komisija za razstavo izbrala 44 likovnih del iz 14 društev .

Predstavnik strokovne komisije Matija Plevnik, umetnostni  zgodovinar, je ob razstavi povedal. “Z izrazom klasično slikarstvo opredeljujemo v formalnem smislu obliko slike na platnu, slogovno pa zajema obdobja od renesanse do vključno impresionizma. Ta zvrst slikarstva velja za najbolj žlahtno obliko slikarstva. Ima večstoletno tradicijo in še danes enakovredno sobiva s sodobnimi umetniškimi, slikarskimi praksami. Znotraj te tematske razstave, ki je sestavni del projekta Zlata paleta 2019, so bile določene tri vodilne teme: ljubezen, svetlo-temno in zavito-oglato. Razstavljena dela so klasična likovna dela, ki gledalce nagovarjajo s tremi osnovnimi temami in dokazujejo o vsakokratnem likovnem osmišljanju sveta, ki nas obdaja.”

Predsednica ZLDS   Klavdija Sitar je  podelila zahvale, priznanja in certifikate kakovosti. Slikarji Zavoda Ars Viva so 21. junija 2019 prejeli kar 9 priznanj. Za sliki z naslovom Pasja ljubezen in Tihožitje Benjamin Žnidaršič, Frane Šajn za sliki z naslovom Jaz in moj gvažek in Istrska veduta Ludvik Šraj je priznanje prejel za sliki Polharsko tihožitje in Zaljubljen v naravo, Željko Vertelj za sliko Kozarec in Silvana Lavtar za sliko Ostrnica.  Vsem nagrajencem čestitamo!

To je lep zaključek spomladanskega dela aktivnosti našega zavoda.

Na OŠ Prestranek

Na OŠ Prestranek smo 19. junija 2019 predstavili življenje invalidov, Srečko Petkovšek Valter Mahne in Benjamin Žnidaršič. Uvod pogovora z osnovnošolci smo začeli s filmom Zgodbe o volji in moči. Film prikazuje vsakdanje življenje invalidov. Ob filmu so se otroci lažje vživeli v vlogo invalida in spraševali o posebnostih takšnega življenja.

Da se marsikaj da, če ima človek le voljo in je vztrajen, dokazujejo tetraplegik slikar Benjamin Žnidaršič. Prav tako je otroke s svojo zgodbo navdušil Srečko Petkovšek. Valter Mahne pa je razložil otrokom življenje tetraplegika, proces rehabilitacije in kako se je naučil voziti avto. To jim je v drugem delu tudi demonstriral.

Po pogovoru smo se razdelili v dve skupini. Ena je z Benjaminom slikala z usti. Otroci so bili navdušeni nad dejstvom, da prvič slikajo z usti in lahko z usti pišejo in likovno ustvarjajo. Druga skupina pa se je na invalidskih vozičkih pomerila v spretnostni vožnji. Obenem pa so na košarkarskem igrišču poskušali z meti na koš iz invalidskega vozička.

Delavnica je dosegla svoj namen in na preprost način predstavila to, kar so včasih skrivali pred javnostjo in se invalidnosti sramovali.