Benjamin Žnidaršič je rojen 21.junija 1959 v vasi Podcerkev v Loški dolini. V Cerknici je končal osnovno šolo. Ko je obiskoval Srednjo elektrotehnično šolo v Ljubljani se je preselil v Komendo na Gorenjsko. Po končani srednji šoli se je zaposlil kot tehnolog v podjetju IMP Ljubljana. Medtem se je oženil in dobil dve hčerki Urško in Nežo. Pri padcu s češnje si je leta 1986 poškodoval hrbtenico in ostal tetraplegik. Po poškodbi hrbtenice se je izdal tri pesniške zbirke Ritem srca, Most na drugi breg in Zlate perutnice in delo v prozi Govorica življenja. Pri Zvezi paraplegikov Slovenije od leta 1994 do 2005 vodi kulturno dejavnost. Ob organiziranju likovnih tečajev, je začel slikati tudi sam. Občasno je začel slikati leta 2000, resneje pa se je za slikanje odločil ko je 2003 postal štipedist Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Slikanje je sedaj postalo njegov način življenja. Živi in dela v Postojni. Benjamina Žnidaršiča je očaralo okolje njegovih rojstnih krajev, ki mu pomenijo motiv in impresijo. V tehniki akvarela je njegova slika abstrakten pogled šopka, ki spremeni cvetlično tihožitje v malodane breztelesni privid. Po svoje komponirana narava pa zajame pokrajino kot celoto, ne da bi jo obremenjeval s podrobnostmi. V njih je vsa gradnja slike podrejena posebnim kompozicijskih rešitvam in učinkom. Tehniki olja in akvarela, v katerih umetnik ustvarja, dajeta veliko možnost in svobodo subjektivnih predstav in asociacij. V letu 2009 je postal pridruženi član, leta 2011 pa polnopravni član mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami (VDMFK - Vereinigung der Mund und Fussmalenden kunstler). Je član Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije, član Likovnega društva Relik iz Trbovelj in direktor zavoda ARS VIVA.
Benjamin Žnidaršič je rojen 21.junija 1959 v vasi Podcerkev v Loški dolini. V
Cerknici je končal osnovno šolo. Ko je obiskoval Srednjo elektrotehnično šolo v Ljubljani se je preselil v Komendo na Gorenjsko. Po končani srednji šoli se je zaposlil kot tehnolog v podjetju IMP Ljubljana. Medtem se je oženil in dobil dve hčerki Urško in Nežo. Pri padcu s češnje si je leta 1986 poškodoval hrbtenico in ostal tetraplegik. Po poškodbi hrbtenice se je izdal tri pesniške zbirke Ritem srca, Most na drugi breg in Zlate perutnice in delo v prozi Govorica življenja. Pri Zvezi paraplegikov Slovenije od leta 1994 do 2005 vodi kulturno dejavnost. Ob organiziranju likovnih tečajev, je začel slikati tudi sam. Občasno je začel slikati leta 2000, resneje pa se je za slikanje odločil ko je 2003 postal štipedist Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Slikanje je sedaj postalo njegov način življenja. Živi in dela v Postojni. Benjamina Žnidaršiča je očaralo okolje njegovih rojstnih krajev, ki mu pomenijo motiv in impresijo. V tehniki akvarela je njegova slika abstrakten pogled šopka, ki spremeni cvetlično tihožitje v malodane breztelesni privid. Po svoje
komponirana narava pa zajame pokrajino kot celoto, ne da bi jo obremenjeval s podrobnostmi. V njih je vsa gradnja slike podrejena posebnim kompozicijskih rešitvam in učinkom. Tehniki olja in akvarela, v katerih umetni
k ustvarja, dajeta veliko možnost in svobodo subjektivnih predstav in asociacij. V letu 2009 je postal pridruženi član, leta 2011 pa polnopravni član mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami (VDMFK - Vereinigung der Mund und Fussmalenden kunstler). Je član Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije, član Likovnega društva Relik iz Trbovelj in direktor zavoda ARS VIVA.
