forkredit.com | www.sadowod.com | - | finntalk.com

Benjamin Žnidaršič - slikar, pesnik in pisatelj

ZP 2017 MODERNO SLIKARSTVO

FOTOGRAFIJE

IMGL2292Na Velenjskem gradu je v sredo, 24. maja 2017 Zveza likovnih društev Slovenije v sodelovanju z Društvom šaleških likovnikov odprla tematsko razstavo za Zlato paleto 2017 Sodobno slikarstvo. Uvodni nagovor je podala Mojca Ževart, direktorica muzeja, razstavo je odprl podžupan MO Velenje Peter Dermol, predsednik zveze Brane Železnik pa je podelil priznanja, zahvale in certifikate. V kulturnem programu so nastopili tamburaši KUD Međimurje Velenje. O razstavi je spregovoril mag. umetnosti Zoran Poznič, predsednik strokovne žirije.

»Sodobni pristop ukvarjanja z vizualno umetnostjo na začetku 21. Stoletja zahtevajo v temeljih drugačen pristop v razumevanju likovnega polja, kot je to bilo do konca 20. stoletja. Vsi »izmi«so v preteklosti odpirali nove smeri, manifestativno vzpostavljali IMGL2335nove filozofske in akcijske smeri v poizkusu nadaljevati žlahtno renesančno tradicijo brez naslonitve na tradicionalna izhodišča. Za takšno opcijo se pravi vse tisto, kar gre pod sintagmo »svobodna likovna umetnost«, je potrebno, ne samo poznati zgodovino likovne umetnosti, ampak tudi v osnovi ločiti mejo med v resnici materialnim in duhovnim.

Vse tisto, čemur pravimo podobarstvo in dekorativna umetnost, ni del sodobne umetnosti. To so stranpoti, na katere lahko neinformiran in neizobražen likovnik hitro zaide.«

Na izboru so iz Zavoda Ars Viva sodeloval: Albina Kragelj (certifikat), Marija Forjanič (priznanje), Benjamnin Žnidaršič in Željko Vertelj (zahvala).

Razstava bo odprta vsak dan od torka do nedelje od 10. do 18. ure od 24. maja do 24. junija 2017.

DEMONSTRACIJA SLIKANJA SV. ANTON

FOTOGRAFIJE

20170517 031122Ob 450 letnica posvetitve župnijske cerkvena Sv. Antonu na primorskem smo se 17.5. 2017 zbrali 20170517 045514slikarji z usti in drugi slikarji v podporo temu dogodku. Prav v času likovne delavnice so začeli tudi z montažo restavriranega oltarja. Lansko leto je minilo 150 let od odprtja novozgrajenega prizidka župnišču v Sv Antonu, namenjenega takratni trivialki (podeželska šola s tremi ali štirimi razredi). Zato so se nam pridružili tudi učenci OŠ Elvire Vatovec Prade podružnica Sv. Anton, ki je tudi proslavljala Dan šole, v okviru katerega so pripravili bogato kulturno prireditev, pri kateri so sodelovali domala vsi učenci osnovne šole.

Poučnemu ogledu cerkve je sledil pogovor s posebnimi likovnimi ustvarjalci – slikarji, ki slikajo z usti. Z njimi so se pogovarjali: Vojko Gašperut, Željko Vertelj, Benjamin Žnidaršič, Dragica Sušanj in Tina Pavlovič. Učenci so si ogledali tudi likovno delavnico in njihova razstavljena dela. Ob zaključku obiska je zapel še mladinski pevski zbor, ki ga vodi Matej Lazar.

NA OŠ KOKRA

FOTOGRAFIJE

Mednarodno srečanje POŠ Kokra in Ljudske šole Sele iz Avstrije

20170516 021553Kokra je najdaljša slovenska vas. Skozi vas teče reka Kokra, ki se v Kranju izliva v Savo. Učenci in učiteljici iz Podružnične osnovne šole Kokra, so 16. Maja 2017 gostili svoje vrstnike iz Ljudske šole Sele na avstrijskem Koroškem. Kot gosta so medse povabili slikarja z usti Benjamina 20170516 054153Žnidaršiča, da jim je predstavil slikanje z usti in svojo življenjsko zgodbo.

Podružnična šola Kokra je ena od dveh podružničnih šol v občini Preddvor in Jezersko. V šolskem letu 2016/2017 poteka pouk še vedno v enem kombiniranem 20170516 035351oddelku. Pouk poteka v četverni kombinaciji od 1. do 4. razreda. Vseh učencev je dvanajst. Medsebojno srečanje, druženje gradijo z učenci na Ljudski šoli Sele, ki se nahaja v Avstriji, kjer je skupaj 24 učencev. Skupaj se je v enem razredu zbralo 37 učencev iz dveh šol in dveh držav. Razdelili so se v dve skupini, ena je šla na bližnjo gorsko kmetijo, druga pa je slikala z usti in se pogovarjala o invalidnosti.

Gostje iz Avstrije so bili navdušeni nad videnim, otroci so hitro našli skupni jezik in čebljanju med pohajkovanjem po preddvorski okolici ni bilo konca. »Prihajamo iz dvojezične šole, v kateri imamo pouk en teden v nemškem in en teden v slovenskem jeziku, tako da naši otroci govorijo oba jezika. Na Ljudski šoli Sele so do četrtega razreda, z desetimi leti pa nadaljujejo šolanje v Celovcu ali v Borovljah,« je povedala Majda Olip, ravnateljica Ljudske šole Sele. Veseli se že jeseni, ko bodo otroci iz Kokre vrnili obisk in jim bodo lahko povedali veliko zanimivosti tudi o kraju in dolini Sele, ki je lepa v vseh letnih časih.  

SKUPINSKA RAZSTAVA IN DEMONSTRACIJA EU KONGRES

ZAKLJUČNI DAN KONGRESA ESCIF

»Vseživljenjska podpora po okvari hrbtenjače. Hodimo po isti poti?«
VIDEO-RTV-SLO (6.00) -  FOTOGRAFIJE - FOTOGRAFIJE (RAZSTAVA) Zadnji delovni dan kongresa so zbrani predstavili rezultate delavnic. Izsledki delavnic so bili zelo enotni, saj se povsod srečujejo s escif pacug 240podobno težavo, vedno večjih potrebah in omejenih možnostih oz. sredstvih. Strinjali so se, da morajo organizacije vsaka v svojem okolju 20170512 102231nadaljevati z lobiranjem, vsekakor pa morajo v svojih prizadevanjih ostati odločne, vztrajne, se medsebojno združevati in pri svojih zahtevah predlagati tudi dokazila oz. izsledke raziskav. Prednost nudenja medicinske podpore vidijo v centralizaciji oddelkov za zdravljenje specifičnih stanj, ki nastanejo po poškodbi hrbtenjače. Enotni pa so si bili tudi, da je za dobro delo, vseživljenjsko podporo in kakovost življenja, nujno vzpostaviti sistem vrstniškega svetovanja »peer counseling.«

Zadnji del kongresa je vedno namenjen predstavitvi specifičnih projektov, ki jih posamezne članice izvajajo. Tokrat so se predstavile Švedska, Švica in Slovenija. V imenu naše organizacije je strokovna delavka Zveze Špela Šušteršič predstavila primer dobre prakse, inovativne oblike namestitve in oskrbe gibalno oviranih osebescif pacug 24 po rehabilitaciji. Podrobneje je predstavila primer tetraplegika s 24 urno oskrbo in prisotnostjo osebnih asistentk v stanovanju P1000940nastanitvenega centra Zveze paraplegikov, ki so ga izvedli s pomočjo socialne delavke Vanje Skok iz URI- Soča in temeljne naloge socialnega dela v zdravstvu v Sloveniji.

V prostorih Doma paraplegikov je bila razstava slikarjev Slikarske sekcije Zveze paraplegikov Slovenije in fotografij aktivnosti Zveze in Društev. Naši slikarji, ki so tudi člani Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, pa so zbranim ob zaključku kongresa slikanje z usti tudi demonstrirali. Delavnice so se udeležili: Vojko Gašperut, Benjamin Žnidaršič, Željko Vertelj, Dragica Sušanj, Tina Pavlovič in Metod Zakotnik.
Predsednik avstrijskih paraplegikov Hannes.Wiesinger si je ob zaključku ogledal hostel Ars Viva in spoznal edinstvenost naše Loške doline.

EX TEMPORE LOGATEC 2017

FOTOGRAFIJE

20170506 200314V Stekleni galeriji v Logatcu so v soboto, 6. maja 2017 odprli razstavo likovnih del, ki jih je 61 umetnikov ustvarjalo na letošnjem20170506 191058 13. Ex temporu Logatec 2017. Ustvarjalcem najboljših del so podelili priznanja Društva likovnikov Logatec; najvišje, kipec zlate muze je župan Berto Menard izročil Darinki Lapajne za keramično skulpturo Prihajajoča pomlad. Na ex-temporu sta sodelovala tudi Željko Vertelj in Benjamin Žnidaršič, slikarja, ki slikata z usti. Razstava je na ogled do 30. maja.

V sozvočju z naslovom ex tempora Prišla je pomlad, so dela likovnikov, slikarjev in štirih umetnikov, ki ustvarjajo v lesu in keramiki, odsevala prebujajoče se pomladansko vzdušje. Njihova dela je ocenila komisija, v kateri sta bila poleg likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn še Milena Usenik in Andrej Kos. Najbolj jih je prepričala keramika Darinke Lapajne, podelili pa so tudi dve drugi nagradi, Anji Rakovec za akrilno sliko Pomladanske breze in Mariji Franinović, za akvarel Telohi. Priznanja za kakovost 20170506 202011so prejeli Franc Godina, Ivanka Krasnik, Eli Murovec, Ida Kocjančič, Ana Hanzel, Eduard Belsky. »Ex tempore ima vsako leto več sodelujočih, opazno 20170506 202109pa se je izboljšala tudi kakovost del,« je zadovoljen predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec.

Logaški ex tempore postaja v Sloveniji vse bolj prepoznaven, letos so nanj prišli umetniki iz osrednje Slovenije in Primorske, med njimi je bilo veliko Notranjcev. Na njem vsako leto sodeluje več ustvarjalcev, lani jih je bilo  45, letos že 61. »toliko jih je, da smo omejeni s kapaciteto galerije, letos smo dosegli zgornjo omejitev,« pravi Ovsec. Upajo, da bo ex tempore uspešen tudi prihodnje leto, čeprav razmišljajo o tem, da bi omejili število sodelujočih. »A počakajmo najprej, da vidimo, koliko se jih bo prijavilo; ena od rešitev bi bila, da razstavo pripravimo v Jožefovi galeriji,« razmišlja Ovsec. Stibilj Šajnova, prijateljica logaških likovnikov, ki s kritičnim očesom pogleda vsako razstavo, pa je županu Menardu namignila, da bi morali ob temeljiti prenovi Narodnega doma razmišljati tudi o sodobnih razstavnih prostorih. Logatec, ki se glede na velikost ponaša z nazivom mesti, namreč še nima ‘prave’ galerije.