GRAFIČNA DELAVNICA POD MENTORSKIM VODSTVOM JOŽETA POTOKARJA

Program trodnevne grafične delavnice, ki smo jo organizirali v času kulturnega praznika med 8. in 10. februarjem 2019 je bil, da ustvarjamo dela za Zlato paleto. Ustvarjali smo na tri teme: ljubezen, temno svetlo in oglato zavito. Namen organizatorjev delavnic, Zavod Ars Viva in Zveza paraplegikov Slovenije pa je bil tudi ohranjati grafično ustvarjalnost živo. Razvijati mišljenje o reprodukciji umetniškega dela, demokratizaciji umetnosti, širjenju originalnega umetniškega dela, eksperimentiranju in doseganju rezultatov.

Takšne bolj individualno usmerjene delavnice predvsem obravnavajo posameznikove želje na področju prostorskih predstav. Udeleženci delavnic spoznajo specifična orodja v grafičnih tehnikah globokega in visokega tiska ter monotipije. Mentor delavnice je bil Jože Potokar.  Delavnice so se poleg mentorja udeležili: Željko Vertelj, Benjamin Žnidaršič, Anka Vesel, Dragica Sušanj, Binca Lomšek, Jelka Jantol, Ivanka Jernejšek, Jelka Bauman, Klavdij Leban, Lučka, Milan Predovič, Miran Jernejšek, Rasso Causevig, Boštjan Močnik, Roman Kovačič, in drugi.

V slikarskem izobraževanju, ki smo ga čez celo leto izvedli v devetih likovnih delavnicah smo spoznavali neskončni svet likovnega sveta. Leto smo zaključili z delavnico 29. decembra 2018. Delavnice so se udeležili Majda Prebil, Dragica Čadež, Željko Vertelj, Benjamin Žnidaršič in mentor Rasso Causevig.

Program v Youth hostlu Ars Viva je primeren tako za začetnike, kot tudi tiste, ki si želijo svoje znanje poglobiti, sposobnosti in talent še bolj razviti in se poskušat uveljavit s svojo končno in edinstveno idejo v slikarstvu. Slikarske delavnice so zajemale ustvarjanje in poznavanje likovne umetnosti ter osnove in prvine likovne teorije preko lastnega likovnega izražanja. Poznavanje različnih stilov in tehnik slikanja v različnih obdobij zgodovine umetnosti. Iskanje lastnega likovnega izražanja s pomočjo mentorja Rassa Causeviga. Kompozicija in umestitev elementov v slikarski format, reševanje problemov perspektive, reševanje problemov o proporcih, spoznavanje moči in ekspresivnosti posameznih risarskih tehnik, senčenje, spoznavanje barvnih odnosov in njihova kreativna uporaba, mešanje barv, uporaba barve v odnosu do prostora in volumna; so bile teme naših delavnic.

V Narodni galeriji so na ogled postavili največjo razstavo del Ivane Kobilce doslej. Z njo obeležujejo 100-letnico svojega delovanja. Na ogled te razstave smo 14. 12. 2018 na povabilo Založbe UNSU odšli tudi slovenski slikarji z ustmi in nogam. Umetnostni zgodovinar Jaka Racman nam je približal njeno zgodovino in ustvarjalno pot.

Ivano Kobilco uvrščamo med realistične slikarje. Pri nas jih delimo na dve generaciji in Kobilca spada v drugo. Rodila se je leta 1861 in bila za svoj čas izjemna ženska. Moderno deluje še danes.

Prijatelji so jo pogosto klicali kar Ivan. Malo zaradi močnega značaja, še bolj zaradi tega, ker je, kadar je bilo to mogoče, skrivala svoj spol. Slikarstvo je bilo domena moških. Ženske so za čopič poprijele v prostem času, ni pa to veljalo za nekaj, kar bi lahko postalo njihov poklic. A Ivana si je zaželela prav tega. Da bi zakrila, da je ženska, se je na svoje slike podpisovala I. Kobilca.

V drugi polovici 19. stoletja ženski ni bilo lahko postati poklicna slikarka. Če se ni rodila v slikarsko družino ter v eni od prestolnic umetnosti, je morala biti precej iznajdljiva in pogumna, da je lahko postala del sistema.

Razstavljala je po vsej Evropi, od Berlina do Budimpešte in Beograda. Je ena od dveh Slovencev, ki so razstavljali v uglednem pariškem Salonu, ter prva Slovenka, ki je razstavljala na beneškem bienalu. Izjemna pa je tudi zato, ker je živela, kot si je želela. To ji ni bilo podarjeno. Za to se je morala izboriti. A z veliko mero poguma ji je uspelo.

42. SAMOSTOJNA RAZSTAVA BENJAMINA ŽNIDARŠIČA V PROSTORIH DPIK

V društvenih prostorih Društva paraplegikov Istre in Krasa je od četrtka 13. decembra 2018 na voljo za ogled 42. samostojna razstava Benjamina Žnidaršiča. Uradna otvoritev bo ob novoletnem srečanju 23. decembra 2018.

Slikarska ustvarjalnost Benjamina Žnidaršiča se z vsakim novim delom vedno bolj prepričljivo uresničuje. Odločil se je, da bo vztrajal in se z veseljem in neomajno voljo predajal barvam in čopiču. Slikanje mu je postalo način življenja in komunikacija z okoljem. Čeprav slika z usti, v tem ne vidi nikakršnih ovir ali celo omejitev. Za svojo kreativno izpoved najde v vsaki priložnosti vedno nov izziv. Bodisi v poeziji ali sliki. Spoznava, kako postati uglašen sam s seboj in svetom. Svet se mu odziva kot dovzeten, občutljiv, a hkrati odločen in idej poln soustvarjalec mnogih kulturnih in človekoljubno naravnanih vsebin.

O Žnidaršičevih delih umetnostna zgodovinarka Polona Škodič pravi: »Avtorjeva ustvarjalnost je tematsko razgibana, pripovedno slikovita in usmerjena predvsem v tradicionalne krajinske motive kot tudi v različna tihožitja in druge figuralne kompozicije. Tesna povezanost z rodnim notranjskim podeželjem, naravo Loške doline, Bloške planote in Cerkniškega jezera, čemur je namenil veliko pozornosti, odseva v mnogoštevilnih akvarelih, akrilih in oljih, kjer se razkriva kot dovzeten in zanimiv realist.«