ZLATA PALETA - OSNOVNE TEHNIKE IN GRAFIKE 2019

Zveza likovnih društev Slovenije je za leto 2019 pripravila prvo od štirih tematskih razstav, na temo ljubezen, zavito-oglato in svetlo-temno. V likovnih tehnikah risba, grafika in akvarel. Izbor del je potekal v soboto, 2. februarja 2019, v Trbovljah. Na ocenitev je prispelo 183 del, na razstavo pa se je uvrstilo 49 del. Pri vsebini in motivih prispelih del se je pokazala velika pestrost. Od človeške figure, portreta, narave, tihožitja, simbolike, geometrije in abstrakcije. Delo žirije je bilo zahtevno in dolgotrajno, saj je bilo veliko izvrstnih del. Kriteriji pri izboru del za uvrstitev na razstavo so bili kreativnost, izpovednost, likovno znanje, izvedba, upoštevajoče tehnike. Na odprtju razstave je strokovno mnenje o razstavi podal Todorče Atanasov, akademski slikar in grafik, specialist ter predsednik strokovne komisije sobotnega izbora. Zahvale, priznanja in certifikate kakovosti pa je podelila predsednica Zveze likovnih društev Slovenije, Klavdija Sitar. Podeljenih je bilo 8 certifikatov kakovosti za osnovne tehnike in 11 za grafike. Certifikat kakovosti številka 914 ni bil podeljen. Za Zavod Ars Viva je certifikat dobil Željko Vertelj, na razstavo pa sta se uvrstila še Milan Predovič in Boštjan Močnik.

PREJEMNIKI CERTIFIKATOV KAKOVOSTI OSNOVNE TEHNIKE: 898 Irena Furlanič - Sončnice, oglje/papir; LIK Izola 899 Vida Praznik - Valentinovo, akvarel; MAVRICA Novo mesto 901 Jelka Jantol - Pogled, flomaster; LILA Litija 902 Srna Mandič - Ob oknu, pastelni svinčnik; Društvo likovnikov Ljubljana 903 Dušanka Prah - Odtisi morja, svinčnik; Društvo likovnikov Trebnje 904 Blanka Božič - Labirint, kemični svinčnik; KDLU GAL 905 Vital Žitnik - Žametna, akvarel; Društvo likovnikov Trebnje 906 Oskar Sovinc - Vnukinja, sepia; DŠL Velenje GRAFIKE: 900 Iva Davidovič - Midva, digitalna grafika; Likovna družina DOBOVA 907 Jelka Jantol - Moj, suha igla; LILA Litija 908 Leonida Goropevšek - Kolo, jedkanica; Likovno društvo Mengeš 909 Liljana Čuček - Da se spočije oko, akvatinta; Društvo likovnikov Trebnje 910 Salih Biščić - Lesketanje, linorez; DŠL Velenje 911 Milica Tomšič - Ovenela, suha igla; Likovno društvo Mengeš 912 Željko Vertelj - Vasica, suha igla; ARS VIVA 913 Rabič Barbara - Ljubezen boli, suha igla; Likovno društvo Mengeš 914 številka ni podeljena 915 Oskar Sovinc - V odsevu noči, linorez; DŠL Velenje 916 Roman Kovačič - Midva, suha igla; LILA Litija 917 Andrej Hostnik - Litija Ljubim okroglo in oglato, linorez; LILA Litija

«Kriteriji pri ocenjevanju in izbiri del so bili kreativnost, izpovednost, likovno znanje, izvedba, upoštevajoč likovne tehnike. Slovenija ima namreč dolgo tradicijo grafike in izvrstne grafične ustvarjalce, svetovno priznani Ljubljanski grafični bienale ali tako imenovano »Ljubljansko grafično šolo«. Na žalost pa je občutek, da gre ta žlahtna starodavna likovna tehnika počasi v pozabo, zato me veseli, da avtorji posegajo po tej krasni tehniki, ki zahteva kar nekaj tehničnega znanja in da odkrivajo lepoto grafike. Kriteriji ocenjevanja so bili kreativnost, izpovednost, likovno znanje, izvedba,  vse ob upoštevanju likovne tehnike. Mogoče je lepota likovne umetnosti ravno v tem, da se je ne moreš dokončno naučiti, znova in znova se moraš boriti za vsako črto, linijo, potezo, obliko, barvo. Tako postaja eno samo iskanje, ki mu ni konca,« je ob odprtju razstave dejal Todorče Atanasov.

KORAK K SONČKU NA OŠ VUZENICA

Korak k Sončku je projekt, ki si prizadeva, da bi bila drugačnost posameznikov v okolju nekaj povsem normalnega. V ta namen osnovne šole po Sloveniji pripravljajo srečanja z invalidi. Ti lahko na otroke prenesejo primerno sporočilo. Osnovna šola Vuzenica, oz. učiteljica razrednega pouka Ines Planinšič, je 18. 3. 2019 je med osnovnošolce povabila slikarja z usti, pisatelja in pesnika Benjamina Žnidaršiča, ki je poskrbel, da se otroci ob njem  niso počutili nelagodno. S pogovorom so vzpostavili prijeten kontakt, saj so otroci spraševali vse mogoče. Benjamin jim je z veseljem odgovarjal na zastavljena vprašanja in jim skozi svojo zgodbo razložil kaj pomeni  sprejemanje drugačnosti in razvijanje strpnosti.

DELAVNICA

Ogledali so si tudi film Rišem življenje, ki predstavlja življenje umetnika. Predstavil jim je kaj invalidne osebe lahko počnejo, kako invalidne osebe vozijo avto, nakupujejo in opravljajo vsakdanje stvari. Na koncu so lahko otroci poskusili slikati z usti. Otroci so imeli po poskusu slikanja zelo mešana čustva. Nekateri so bili fascinirani nad tem, da jim je presenetljivo dobro uspelo slikati z usti, drugi pa so se tega poskusa izogibali. Benjamin je na koncu s pesmijo, prozo in besedo potrkal na čustva otrok, ki so se jih dotaknile in bodo še dolgo ostale v spominu. Naša skupna želja je bila, da pripomoremo k oblikovanju take družbene in socialne klime, ki bi otrokom, mladostnikom in odraslim omogočila stik z drugačnostjo in da bi jo z medsebojnim druženjem spoznali in razumeli.

OBISK SKUPINE BREZPOSELNIH

Zavod Znanje, RRA Pivka in Zavod ARS VIVA so v Podcerkvi v dopoldanskih urah 13. marca 2019 pripravili srečanje za brezposelne iz Notranjske regije. Dandanes smo priča veliki brezposelnosti. Progam organiziranih srečanj za brezposelne osebe, so v podporo in ponujajo tudi psihološke pomoč in svetovanja s strani strokovnih oseb. V programu spoznavajo različne uspešne socialne zgodbe, iz katerih lahko črpajo ideje, energijo in jih stimulirajo, da poskušajo nekaj v njihovem življenju spremeniti na bolje.

Brezposelnost namreč predstavlja tudi velik psihični pritisk za vsakega posameznika. Veliko lažje za te osebe je, da se jih iz družbe ne izključuje. Na ta način lahko zmanjšamo pojav depresije v Sloveniji, samomorilnost in druge oblike vedenja ter povečamo kakovost življenja teh ljudi v Sloveniji.

Kulturno umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher,v sredo, 13. marca 2019 ob 16.30 v Galeriji v pritličju UKC, Zaloška 7, Ljubljana priredilo koncert dixieland ansambla "Ljubljanske korenine" in otvoritev dveh likovnih razstav Biserke Komac in Benjamina Žnidaršiča. V Dolenčevi galeriji razstavlja Biserka, v Taborjevi galeriji pa razstavlja Benjamin Žnidaršič. Prireditev je povezoval prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med.. Razstava bo odprta do 8.aprila 2019. Foto: Dragica Čadež in Boštjan Močnik VABILO - 1. STRAN IN 2. STRAN

O razstavi Benjamina Žnidaršiča je Polona Škodič zapisala: Benjamin Žnidaršič je človek z neverjetno ustvarjalno energijo, vsestransko angažiran humanist in osebnost mnogih talentov. Govorimo o ustvarjalcu, ki se je v dveh desetletjih izbrusil v odličnega slikarja, pa tudi o pesniku, piscu in mislecu, ki zna razodevati govorico življenja ter nesebično bogatiti in povezovati ljudi na mnogo načinov. S svojim delovanjem že dolga leta vidno in organizacijsko aktivno prispeva k razvoju kulturno - izobraževalnih in vsebin tako v domačem notranjskem prostoru kot tudi v vseslovenskem in mednarodnem. Za svoje delo je večkrat prejel tudi najvišje nagrade in številna priznanja na državni ravni.

Doslej je Benjamin Žnidaršič - slikar, ki slika z usti, ustvaril obsežen opus likovnih stvaritev. Že od samih začetkov goji usmerjenost v klasične tematike kot so krajina, tihožitje in človeška figura. Njegovo pripoved je kot prvo pomenljivo zaznamovala slikovita Notranjska z razgibano pokrajino in bogato naravno in kulturno dediščino. Narava mu je bila vselej izziv ravno zaradi barvnih preobražanj, vremenskih sprememb in svetlobnih učinkov, predvsem v upodobitvah najrazličnejših vodá in nasploh jezera. Izbrusil se je v odličnega, prepoznavnega in samosvojega krajinarja. Z neštetimi barvnimi odtenki, prelivanji in odločnimi potezami se predaja spreminjanju pokrajine in na platnih ustvarja neko posebno impresivno utripajočo atmosfero.

Na razstavi nam tokrat predstavlja dela manjših formatov iz zadnjega ustvarjalnega obdobja v akrilni in oljni tehniki. Iz platen izžarevata notranji temperament in energija v nenehnem prepletanju snovne in poetične barvitosti. Površina slik pulzira v močnih in odločnih potezah. Krajinski izseki so poudarjenimi z dinamičnimi svetlobnimi površinami in mehko - ostrimi barvnimi plastenji. Zreducirani so na bistvo, kar odraža težnjo po poenostavljanju, ki avtorja privede do značilnega, njemu lastnega sloga. Kompozicije nastajajo sproti, brez predhodnih skic ali risb. Z bogato in živahno tonsko lestvico pretežno modrih, zelenih in rumenih tonov, s poudarkom na zračnosti in prostornosti, pokrajine živijo v polni plastičnosti. Poteze so lahko mehkejše ali pa močno izrazite, široke in hitre, mestoma površinske ali bolj skrite pod težo pastoznih nanosov. Kmalu namreč opazimo, da je v nanašanju mnogoštevilnih fragmentov prisotna tudi velika tenkočutnost, občutek za ritem barv in kompozicijsko skladje. Slikarsko površino v tem ciklusu avtor namreč izgrajuje samo »z uporabo lopatice«, ki omogoča igro presevanja zgoščenih barvnih struktur. Z učinkovitim stopnjevanjem dosega samodejno prehajanje ostrine v mehkobo, liričnosti v dramatičnost, impresije v ekspresijo in slednjič v abstrakcijo. V neomejeni slikarski svobodi tako nastajajo vse bolj abstrahirani odsevi sveta. Odstirajo se pogledi na deželo umetnikovih stoterih prepesnjenih podob z motivi njegove rodne Loške doline, Cerkniškega jezera, polj, potokov in rek, kolovozov med njivami, travnikov in javorniških podolij, tu in tam pa še srečamo kakšnega domačina pri kmečkih opravilih.

Benjamina Žnidaršiča prepoznavamo kot subtilnega slikarja vse bolj izmojstrenih slikarskih del, v katerih ustvarja bogat izpovedni prostor. Njegova platna kot prepesnjene ekspresije živijo svoje življenje. Imajo svojo melodijo in zven, svoj notranji utrip in vedrino, imajo svoje bogate barve in zgodbe, takšne kot jih je znal ujeti v svojem značilnem slogu. Nagovarja nas s sodobno likovno govorico in z velikim spoštovanjem do tradicije krajinarstva naklonjeno nadaljuje pot in tako dopolnjuje podobo umetnosti današnjega časa. Njegove slike so iskrene barvite pripovedi včerajšnjega in današnjega dne, so spomini in nostalgija, so trenutki in stoletja, ki jih oživlja v svojih pokrajinah kot dragoceno dediščino. Ostali bodo trajni likovni zapisi o lepoti življenjskega kroga, o naravi in njenih odsevanjih, o poteh in upanju, o domači zemlji in njenih ljudeh, o spoznanjih in človeku, ki verjame v jutrišnji dan. Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka