forkredit.com | www.sadowod.com | - | finntalk.com

Benjamin Žnidaršič - slikar, pesnik in pisatelj

LIKOVNA DELAVNICA V TOLMINU

FOTOGRAFIJE

DSC_0038Društvo paraplegikov severne Primorske je v petek 30. aprila 2010 v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije organiziralo mesečno likovno delavnico v Gaberjah pri Tolminu. Na delavnici so sodelovali tudi slikarji našega društva: Dragica Sušanj, Jože Tomažič, Mojca Tršar in Benjamin Žnidaršič. V prekrasnem vremenu in delovnem vzdušju smo se ob reki Soči ponovno srečali invalidni slikarji in izmenjali slikarske izkušnje. Pod mentorstvom Rajka Čauševiča so nekateri izkoristili še zadnji trenutek in ustvarjali za Zlato paleto – realistično slikarstvo na temo, letni časi, domači kraj in panoramsko slikanje. Prireditev so popestrili člani Folklornega društva iz Tolmina s postrežbo pa se je izkazala družina Leban.

DSC_0074

Naše poslanstvo je udeležencem likovnih delavnic, pomagati oblikovati lastno likovno ustvarjalnost, ki obsega oblikovanje osebnosti, učenje likovnih znanj, razvijanje likovnih zmožnosti in čuta, ki daje podlago za oblikovanje stališč, vrednot ter lastnega estetskega izraza.
Zavedamo se, da je likovna umetnost pri današnjem poudarjanju tehnologije in razumskega mišljenja pomembnejša kot kdaj koli. V naši kulturi, ki ji vladajo besede in števila, vzpostavlja nadvse potrebno ravnovesje. Likovne veščine postajajo vedno bolj pomembne pri vsakdanjem življenju in uporabne tako v strokovnem, službenem ali zasebnem življenju.

V ŽELEZNI KAPLI NA OSNOVNI ŠOLI

FOTOGRAFIJE

DSC_0196Evropska unija ima v času od leta 2004 do leta 2010 na področju invalidnih oseb glavni dolgoročni cilj: Enake pravice za vse. Tako kot vsi drugi, imajo tudi invalidne osebe pravico do človekovega dostojanstva, samostojnega življenja in možnosti različnih oblik pomoči ter sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja.

Tako smo se na naši razstavi v Železni kapli z društvom Zarja dogovorili o sodelovanju tudi na področju vzgoje otrok do sprejemanja različnih oblik invalidnosti. Na povabilo direktorja Heinza Nečmerja in posredovanjem društva Zarja in Willija Ošine smo 20. aprila 2010 pripravili otrokom prijetno presenečenje v obliki likovne delavnice, ki smo jo oblikovali Vojko Gašperut, Benjamin Žnidaršič s slikanjem z ustmi in Dragica Čadež z izdelavo monotipij.DSC_0127

Očitno začetno zadrego na začetku smo hitro obšli s predvajanjem filma Loredane Gec Zgodbe o volji in moči in pogovorom otrok o invalidnosti. Ob slikanju pa smo postali pravi prajatelji.

Namen naših likovnih srečanj, sodelovanja in srečanja z različnimi skupinami invalidov je seznanitev naših učencev z vrstami in oblikami invalidnosti, medsebojnem druženju, razvijanju strpnosti, odpravljanju predsodkov in komunikacijskih blokad z ljudmi, ki so »drugačni«. Razvijamo spoznanje, da smo invalidne osebe enakovredni člani naše skupnosti in imamo enake pravice pri odločanju o stvareh, ki se tičejo njihovega življenja in življenja v skupnbosti, da imamo pravico do dostojanstva in zasebnosti. Vse te oblike druženja otrok z invalidnimi osebami učijo videti, doživeti in spoznati, da so invalidne osebe osebnosti s čustvi, željami in potrebami ter da so ne glede na vrsto in stopnjo invalidnosti zmožne uspešnega sodelovanja, ustvarjanja in vključevanja na različnih področjih družbenega življenja.

LIKOVNA DELAVNICA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE

FOTOGRAFIJE

V soboto 17. in nedeljo 18. aprila 2010 smo na pobudo našega člana Zavoda ARS VIVA, slikarja Stojana Rutarja, v Domu Zveze slepih in slabovidnih v Izoli pripravili likovno delavnico za slabovidne slikarke in slikarke. Mentor delavnice je bil akademski slikar Izidor Jalovec s svojimi organizacijskimi izkušnjami pa je pomagal Benjamin Žnidaršič.

Ustvarjali smo v akrilu na platno, v popoldanskih urah pa smo poskusili ustvarjati v tehniki monotipije. Mentor je ustvarjalce obravnaval individualno in z nasveti pomagal graditi podobo od začetka do konca. Na koncu vsakega dneva smo skupaj reševali slikarske probleme in izmenjevali izkušnje.


DELAVNICA SLIKARJEV INVALIDOV

Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja je 12. marca 2010 gostilo slikarke in slikarje, ki smo Delavnica-nm2združeni v Sekciji slikarjev ARS VIVA in Zveze paraplegikov Slovenije. V njihovih sodobno urejenih prostorih, v lepem okolju na obrobju mesta, se je zbralo šest slikark in štirinajst slikarjev. Med njimi tudi najtežje gibalno ovirani, ki slikajo z usti in so člani mednarodnega združenja VDMFK. Na tokratni delavnici so se likovniki pod vodstvom mentorja Rassa Causeviga izpopolnjevali v oljni, akril in pastel tehniki. Delavnica-nm3
Ustvarjanje slikark in slikarjev paraplegikov in tetraplegikov si je z učiteljicami ogledalo tudi nekaj učenk sedmega razreda OŠ Drska in nekaj učencev prilagojenega učnega programa OŠ Dragotina Ketteja. Likovne umetnike in njihovo slikanje jim je predstavila vodja interesnih dejavnosti dolenjskih paraplegikov Bernarda Zorko.
Dogajanje na delavnici je posnela TV Vaš kanal iz Novega mesta, reportažo pa je pripravilo tudi Studio D in Lokalno.si.

BENJAMIN ŽNIDARŠIČ ZA RISBO PREJEL CERTIFIKAT KAKOVOSTI

RAZSTAVA LIKOVNIKOV V OKVIRU ZVEZE LIKOVNIH DRUŠTEV SLOVENIJE

FOTOGRAFIJE
Paleta1Zveza likovnih društev Slovenije je 2. marca v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani pripravila razstavo za izbor Zlate palete 2010 – risba. Med likovniki, ki so prišli v ožji izbor razstavljajo tudi trije člani Likovne sekcija pri Zvezi paraplegikov Slovenije - Benjamin Žnidaršič Vojko Gašperut in Ljudmila Turk. Na odmevni razstavi je Benjamin Žnidaršič prejel certifikat, Vojko Gašperut in Ljudmila Turk pa pohvale.


O ZLATI PALETI 2010 – RISBA je Ljubo Zidar, akademski kipar, restavrator in mag. umetnosti zapisal: »Če se naslonimo na lanskoletne pripombe glede obvladovanja risanja in risarskih tehnik, je razumevanje le-tega dokaj slabo, ne moremo ugotoviti, da je letos dosti boljše. Še vedno se pojavljajo izdelki, v katerih posamezniki ne razumejo pojmov »črta«, »risanje, »risba«. Če uporabljaš risarsko orodje kot je svinčnik ter z njim pretežno iščeš svetlobo in senco, je to slikanje v črno-belih tonih, lavirana risba ne pomeni, da narediš sliko z bolj ali manj razredčenim tušem brez označbe oblik motiva s črto, in še bi lahko naštevali primere, za katere ne moremo reči, da je risarsko delo. Naj se ob tej priliki nekoliko spomnimo, kaj je sploh črta in risba. Po definiciji je črta ravno ali krivo zaporedje točk na slikovni ploskvi in iz tega sledi, da nam črta označuje oblike in preseke želenega motiva, ki ga upodabljamo. Če se spomnimo večine razstav risb v projektu »Zlata paleta«, moramo žal ugotoviti, da je v ustvarjalkah in ustvarjalcih pretirana želja po slikanju taka, da je večina risarskih poizkusov nekako plašnih, kar nam daje vtis, da se risbo ne razume kot trdno osnovo, skelet za sliko. Ob tem je potrebno poudariti, da vsi programi likovnih šol temeljijo na »risbi« in »risanju« in šele potem, ko učenci obvladajo vse osnovne zakonitosti upodabljanja iluzije prostora ali volumna, nastopi delo s polaganjem ali vnašanjem senc ali barvnih odtenkov. Paleta2
Veliko je prinešenih del, ko avtorji za risbo izberejo hrapavo površino risarske podloge, saj hrapavost omehča že tako boječe risarske poteze, katerih mehkoba nas bolj napeljuje k opazovanju slike kot pa na trdnost črtnih potez, ki so trden skelet upodobljenega motiva. Veliko je tudi del, v katerih avtorji s črtnim ali pikčastim rastrom iščejo izraz risbe, a se jim to v večini ne posreči, ker na koncu zopet nastane črno-bela slika. Žirija v sestavi Smiljana Škofič-Mayer, umetnostna zgodovinarka, Janez Kovačič, akademski slikar, mag. um., in Ljubo Zidar, ak. kipar, mag. um., je izbrala za glavne nagrade res tista dela, v katerih se pojem »risba« najbolj čisto odraža in nakazuje možnost nadaljevanja v sliko.