GOVORICA ŽIVLJENJA

Za izvod knjige Govorica življenja, ki bi jo želeli kupiti, lahko pokličete na 041 741 750, ali pustite sporočilo na e-mailu This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

 

NAGOVOR V KNJIGI GOVORICA ŽIVLJENJA
Dobrodošli v svetu mojih misli!

Pred leti mi je padec s češnje korenito spremenil življenje. Kot da me je nekdo iztrgal iz reke življenja in me vrgel na obrežje!

Stanje, v katerem sem se takrat znašel, se nikakor ni ujemalo z mojo mladostjo in velikimi načrti. Samota in trpljenje sta mi odprla oči in izostrila duha za najlepše misli in najdragocenejša spoznanja. Z ljudmi sem se začel primerjati na novih temeljih in po novih merilih, toda z močjo starih strasti in nekdanjih nagonov. Življenje je postalo prizorišče radovednosti in doživljanja novih občutkov, ki ne poznajo meja. Toda na tistem zadnjem in nikoli pozabljenem dnu, ki ga človek nikomur ne odkriva, je ostal spomin na to, kar je minilo.

UVOD
ŽIVLJENJE VEDNO NAREDI TAKO, DA JE PRAV

Vsak človek je neprecenljivo bogastvo, česar se dostikrat zavemo šele v trenutkih, ko nismo srečni. Iz svojih izkušenj vem, da je bilo najhuje, ko sem z izgubo svojih telesnih zmožnosti, izgubil tudi svojo samostojnost. Na račun svojih telesnih omejitev po-navadi izgubimo tudi zaupanje v lastne sposobnosti. Prav tako je pomembno, da se znamo verjeti, da lahko dosežemo več in da so naše sposobnosti večje, kot si mislimo in predstavljamo.
Naša sreča na splošno je odvisna od tega, koliko smo srečni s svojim trenutnim življenjem. Vprašati se moramo, ali smo pripravljeni vložiti več truda in stopnjevati občutek svojega zadovoljstva. Kajti, če nekaj v življenju počnemo z veseljem, je večja verjetnost, da bomo uspešni. Uspešnost pa je odvisna tudi od tega, koliko sreče ob svoji sreči namenimo drugim.
S tem, ko je človek nesrečen, prenaša svojo nesrečo tudi na druge, njemu bližnje in tako tudi njim greni življenje. Torej, se je vedno treba vprašati, kaj naše življenje prinaša v življenje drugega. Kako na račun našega življenja živijo drugi. S tem, ko zlorabljamo svojo energijo in ne uresničujemo svojega poslanstva, ne zapiramo vrat samo sebi, temveč tudi drugim.
Življenje zna biti radodarno - ali pa ne! Radodarno je, ko si izberemo svoj cilj in vztrajamo pri njem. Pomembno je, da vse tisto, kar se do cilja naučimo in spoznamo o sebi, izkoristimo za svoj razvoj. Če se trudimo in nam ni vseeno, kaj se z nami dogaja, doživimo veliko tega, česar sicer ne bi. Do nas pa je življenje mačeha, če izgubimo voljo in vero vase. Ob tem gredo v veter vsa naša spoznanja, vsi talenti ostanejo prikriti in ne pridejo do izraza.
V življenju vsakega igrajo pomembno vlogo tudi ovire. Ko naletimo nanje, lahko tarnamo nad svojo usodo in se zapremo v svoje predstave o lastni nesreči. Lahko pa rastemo z njihovim premagovanjem. Premislimo, kaj bi nas lahko naučile, jih preskočimo in gremo z novo izkušnjo naprej. Če se pravočasno ne streznimo in še naprej v sebi pestujemo naše slabe izkušnje, nam to jemlje veselje do dela, in vodi v samopomilovanje. Postanemo otožni in mislimo na smrt.
Mnogo je v življenju vprašanj in na mnoge od njih je težko najti prave odgovore. Vprašanja se kar lepijo drugo na drugo in vsako od njih rojeva še več vprašanj in odgovorov, ki izgubljajo svojo težo in moč. Njihovo vzajemno odkrivanje pa prinaša prazen prostor brez misli, ki puščajo človeka samega pred vrati prihodnosti. Hrepenenje in radovednost nas silita, ne da bi se prav tega zavedali, da v precepu časa raziskujemo prihodnost. Tu ostajamo večni oboževalci življenja, ki je stkano kot krožnica v čar različnosti in drugačnosti med nami. Nekakšna povezanost med ljudmi in življenja z ustvarjanjem sredi trdih zakonov življenja, ki so jasno postavljeni drug ob drugega.
Vsak ima v življenju svoje cilje in vsak na svoj način izpolnjuje svojo vlogo, ki mu je namenjena. Od našega deleža, ki ga vlagamo, je odvisno, kakšno bo naše življenje in česa se bomo naučili. Življenje je magična beseda, ki zaznamuje vse, kar doživimo med rojstvom in smrtjo. Jaz sem imel to srečo, da sem se dvakrat rodil, torej imam dve življenji. Prvo sem končal, ko se mi je odprlo drugo. Odprlo se mi je tako nepričakovano kot okno v nevihti in me potisnilo v morje, kjer sem se moral ponovno učiti plavati. Spet sem se naučil plavati in celo splezal na ladjo, s katero sedaj plujem. V letih svojega spreminjanja na invalidskem vozičku sem spoznal, da je moč spoznanja gibalo življenja. Samo še sprašujemo se lahko, kakšne skrivnosti so ostale za nami in kakšna spoznanja pred nami, saj je življenje raziskovanje in pot brez konca. Srebrni blesk na obzorju potrebujemo, da se nenehno ženemo - za dejstvi, za srečo.
Sreča je pač enkrat goreča plamenica, drugič skrhan meč. Ljudje hodimo po svetu kot popotniki in iščemo čudeže, ki jih kasneje najdemo čisto blizu. Jaz sem se potrudil ta biser poiskati kar v sebi. Čutim, da življenje teče skozme in da se zgodi tisto, kar se mora zgoditi. Odšel sem skozi sebe, ker sem hotel živeti preudarno in se posvečati zgolj bistvenim stvarem v življenju: videti, kaj mi lahko ponudi takšno življenje in ali se lahko česa naučim, da ne bi, ko bom umiral, spoznal, da nisem nikoli živel.
Upanje v dobro in dobroto je prihodnost človeštva, zato sem se podal na pot, s katero bi rad zapisal vsa tista spoznanja, ki so meni prinesla srečo. Rad bi, da ob tem poiščem srečo tudi drugim, ki so jo izgubili v razkošju svojega bogastva. Odprl vam bom odprl vrata svojega doma! Pridite in vstopite, na koncu boste bogatejši za mojo izkušnjo.

Benjamin Žnidaršič