Benjamin Žnidaršič - slikar, pesnik in pisatelj

RAZSTAVA »MADŽARSKA - SLOVENIJA«

FOTOGRAFIJE

V petek, 1. Decembra 2017 je bila ob mednarodnem dnevu invalidov v Kulturnem centru Veleposlaništva Madžarske, Balassijevem inštitutu v Ljubljana odprta mednarodna razstava slikarjev, ki slikajo z usti ali 1 .20171201 1902321 20171201 101954nogami. Razstavo je organizirala Založbe UNSU, ki v Sloveniji skrbi za interese mednarodnega združenja VDMFK - Vereinigung der Mund und Fussmalenden Künstler. Razstave se je tudi udeležil nečak ustanovitelja tega mednarodnega združenja Florjan Stegmann.

V kulturnem programu je nastopila sodelujoča na razstavi Neja Zrimšek Žiger in s svojim odločnim in dah jemajočim glasom ganila poslušalce s štirimi izbranimi šansoni. Na kitari jo je spremljal Jure Bergant.

Direktorica Kulturnega centera Veleposlaništva Madžarske, Balassijevega inštituta v Ljubljana Bíborka G. Molnár je ob svojem nagovoru obrazložila več namenov razstavljenih del. Prvi namen razstave je bila predstaviti umetnike in njihovo umetniško vrednost, drugi namen motivno povezati Madžarsko in Slovenijo z tematiko razstavljenih del ter tretji, da ob Dnevu invalidov 3. decembru predstavimo delovanje invalidov na kulturnem področju.

1 20171201 185454Umetnostni zgodovinar in kritik Jaka Racman je o slikah izpostavil: »Benjamin Žnidaršič - Beno ponuja s sliko Verižni most v Budimpešti najbolj trdno osnovano delo, v poimpresionistični maniri plastenja 1 20171201 101506suverenih, vidnih zgnetenih potez debelih nanosov barv, kot nosilk vsebine, a še pretežno realističnim likovnim načinom. Ta je, vsem razlikam navkljub, preferenčen in prepričljiv tudi pri večini ostalih avtorjev … A če je pri razmajani, načeti Kmečki hiši na Madžarskem Vojka Gašperuta - Gašperja moč zaznati nadih trpke resničnosti ter vsebinskega problematiziranja opuščanja tradicije in zapuščanja podeželja, sta sliki bronastih spomenikov: Kralj sv. Štefan na ribiški trdnjavi ter Kraljica Elizabeta Nevenke Gorjanc predihani skozi pravljično (d)oživeti mit in kult češčenja zgodovine, od prvega madžarskega kralja, do (pri)ljubljene “Sissi”. Posebej velja izpostaviti intimne, tudi doživljajske vložke v interpretacijah motivov. Od rahle podrugačenosti barv, pri Ljubljani Stjepana Perkovića prek atmosferske, eteričnen in prav posebne svetlobne učinke uprizarjajočih slik Neje Zrimšek Žiger in Dejane Bačko, do del, ki v odsotnosti tega otrpnejo v zamolklo brezmejnost kot Narodni park Hortobágy Martine Pavlovič, vse do slikarsko kristalinične ploskovitosti Romana Gruntarja ter Dragice Sušanj, ki nato, v motiviki domačega primorja ubira mehkeje vzvalovan trepet potez in v domačno toplino ubrane barvne akorde, kar končno prepoznavno zaznamuje zlasti slike Željka Vertlja. Njemu lastne so v marsičem tudi nekoliko oblikovno potujene in prisvojene interpretacije motivike, četudi ne prav do privida z meje med naivo in likovnim doraščanjem, na kateri se giblje Eric Pibernik.

1 20171201 173803Ob koncu, ko iz višav razprostremo pogled, kot Stojan Zafred pri Zimi v Ljubljani, je iz motivov nekaterih del preminulih avtorjev mogoče sklepati, da je umetnost tisti čudež življenja, na katerega namigujejo 1 20171201 173849simbolno večpomenske Štorklje Angele Medved, kot tudi skrivnostni Prehod Silva Mehleta, ki vodi v tihi onkraj …«.

»Vsem predstavljenim avtorjem je skupen nekonvencionalni proces ustvarjanja, ki jim obenem omogoča in omejuje izrazne možnosti. Pa vendar so vsak s svojo izrazno močjo in s svojimi slikami prinesli v naš galerijski prostor poleg svetlobe na slikah tudi veliko in močno izraženo notranjo svetlobo!« je svoj otvoritveni nagovor končala veleposlanica Madžarske v Sloveniji njena ekscelenca gospa Edit Szilágyiné Bátorfi. Veleposlanici je ob otvoritvi Željko Vertelj v zahvalo za gostiteljstvo podaril svojo sliko.

Razstava prinaša predvsem slogovno razgibanost, slikovitost v barvah in motivih Slovenije in Madžarske. Vsak od avtorjev se predstavlja s štirimi do petimi deli. Večina jih je nastala v tehniki akrila na platno, saj jo mnogi najraje izberejo ravno zaradi njim najustreznejšega načina slikanja. Že v dopoldanskem času pa so slikanje demonstrirali otrokom iz ljubljanskih vrtcev in dijakom bližnjih srednjih šol.

Razstava bo v Balassijevem inštitutu, Barvarska steza 8, Ljubljana na ogled od 1. do 13. decembra 2017 vsak delavnik od 11. do 19. ure.